Zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč (uradno ime: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev) je bil v Državnem zboru prvič obravnavan 25. maja in bil včeraj, 26. maja 2026 tudi veljavno sprejet. Sprejema tega zakona se veselimo, saj v njem vidimo pomemben premik k trem ciljem, ki smo jih pri Zavezi poudarjali: da bodo naši pobiti pokopani na Pokopališču Žale v Ljubljani; da se zakonsko predpiše postopek identifikacije, s čimer bo moč ugotoviti sorodstvo med živečimi svojci in ostanki pokojnika; in da se žrtvam komunizma ponovno posveti narodni dan spomina, s katerim se bodo naši pobiti postopoma vračali v skupno zavest Slovencev. S tem se začenjajo realni koraki k temu, da bodo žrtve revolucije, ki so bile v zločinu umorjene in izločene iz spominske zavesti Slovencev, naposled spoštljivo pokopane. S pokopom na osrednjem pokopališču v glavnem mestu bodo naši pobiti sprejeti v središče države Slovenije, ki bo na ta način simbolno pokazala, da tudi te mrtve sprejema kot svoje sinove. To je za etično podlago slovenske družbe kot celote izrednega pomena. Družinam pobitih, ki jim je nasilni povojni režim poleg uboja očetov in bratov zadal še neštevilne druge krivice in zatiranje, ta zakon s pokopom njihovih bližnjih in z državnim dnevom spomina daje vsaj simbolno priznanje ter zadoščenje: da so njihovi pobiti vredni spoštovanja in pietete. Ta zakon je pomemben tudi zato, ker se končno, po mnogih letih prošenj z njim določa postopek identifikacije žrtev. Tako bo moč ugotoviti sorodstveno vez med živečimi svojci in posmrtnimi ostanki pokojnih. Ta določila so pomembna za vse skupine žrtev vojne in revolucije. Tudi družine partizanov bodo lahko po poti, ki jo utira ta zakon, ugotovile, v katerem grobu počiva njihov sorodnik. Spletla se bo močnejša vez med pokojnimi in živimi, kar bo delovalo očiščujoče in zedinjujoče. Potrebno bo nekaj časa, da postopki stečejo; toda če bomo imeli vlado, ki bo hotela ta zakon izvrševati, bodo stekli, dobra stvar bo napredovala.  Prav je, da se kot katoličani spomnimo, da je bil ta zakon v prvem branju, ko je bil izboljšan z amandmaji strank predlagateljic, potrjen dne 25. 5. 2026 na praznik Marije Pomagaj, priprošnjice Slovencev in zavetnice naše države, ki so se je mnogi naši pobiti v duhu oklepali v svojih poslednjih trenutkih. Nato je bil zakon dokončno sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 26. maja 2026, na dan umora dr. Lamberta Ehrlicha, ki je svoje delo za neminljivo Slovenijo izpolnil z mučeništvom. Slávi, moja duša, Gospoda,ne pozabi nobenega njegovega dejanja.(Ps 103,2-5)